Življenje oblik / Vie des formes

Alen Ožbolt: Življenje oblik / Vie des formes

Alen Ožbolt

Življenje oblik / Vie des formes

18. junij 2011 – 14. september 2011

Galerija Loža, Koper

Pri nastanku dela Vie des formes/Življenje oblik gre za obdobje več let (pri prvi postavitvi z 42 elementi za časovno obdobje med leti 1998 in 2005). Prvič je delo v tej kompoziciji bilo predstavljeno na razstavi z naslovom Ljubezen je bojno polje (skupaj z Žigo Karižem) v Galeriji Škuc, leta 2005 (prenos razstave v Likovni salon, Celje in v Mestno galerijo, Nova Gorica). Prva postavitev iz Galerije Škuc je bila kasneje spreminjana glede na galerijsko prostorsko situacijo in prilagojenih prostorskih rešitev in situ. Nazadnje v izpopolnjeni in razširjeni varianti (z 52. elementi) na razstavi Love is a Battlefield v Ulrich Museum of Art, Wichita State University, Kansas, ZDA, leta 2006.

Zadnja predstavitev tega dela je bila razstava v Galeriji Loža, l. 2011, ki je bila najobsežnejša in tudi najbolj kompleksna predstavitev : Vie des formes / Življenje oblik, 19982011, vključevala je približno 118 del, raznovrstne oblike iz daljšega časovnega obdobja 1998–2011.

Gre za umetniška »materialna dela«, snovna dela »tukaj in zdaj«, originalne oblike, unikatne tridimenzionalne forme, kipi ali reliefi izdelanih primarno, neposredno ročno ali zgolj z rabo osnovnih orodij
in realiziranih v zelo številnih in zelo različnih materialih (tako naravnih in umetnih in tradicionalnih in sodobnih).

Dela so razvrščena v tri sklope:

a. Oblikovni dialogi,

b. Oblikovne spremembe,

c. Urejanje materialnih oblik.

Postavitev uporabljala tri pozicije: a. stena, b. tla, c. strop.

Gre za inovativno in kompleksno kiparsko postavitev. Zidna kompozicija različnih samostojnih in zaključenih kiparskih oblik, reliefov in manjših objektov zaprtih v enotne lesene škatle in povezanih v različne vizualno dinamične medsebojne relacije, odnose in soočenja: levo – desno, zgoraj – spodaj in odnos enega do celote. Kiparska zidna kompozicija Vie des formes… je kombinacija različnih samostojnih del povezanih v večjo celoto. Že umetniška skupina V.S.S.D. (Veš slikar svoj dolg) je namreč v času svojega delovanja (med leti 1985 in 1995) oblikovala in uporabljala zelo različne pristope in vizualna sredstva ter izjemno širok spekter različnih tehnik in inovativnih postopkov (npr.: varjeno železo, posebno neposredno livarsko tehniko v aluminiju, glina, žgana glina, mavec, pesek, svinčnik/grafit, slikarske tehnike na različne podlage (les, platno, steklo, izolacijske plošče) ter na osnovi različnih kombinacij (»receptov«) akrila, lepila in pigmentov, kovinske barve, zračni čopič, slikanje neposredno z roko v tehniki bombaža (vate), slike »brez čopiča« na papir, sitotisk, fotografija... ). To vizualno zelo bogato oblikovno in materialno formiranje – tradicijo – sem pri tem delu še razširil in »obogatil« z novimi postopki in novimi materiali: sodobne sintetične epoksi smole, kavčuk, kremenit, umetni kamen, bron, vrvice, žice.. in različni naravni materiali kot so čebelji vosek, polžje hišice, kruh, krompir, impregnirani sadeži.

Kompozicija na steni je v dialogu z deli-oblikami na velikih podstavkih in z večjimi deli-oblikami, kipi, objekti na tleh. Materiali: plastika, PVC, asfalt, bitumen, porobeton, stirodur, polivretan. Te oblike so zložene v skupine in relacije vendar niso zaprte v škatle.

Vse oblike so zavestno in namerno oblikovane, formirane predvsem ročno. Pri oblikovanju sem se torej osredotočil predvsem na roko, rokodelstvo, vse sem oblikoval predvsem z roko, z rokama, izognil sem se vsem orodjem ali strojnim tehnikam, razen tistim res najbolj preprostim, kot so modelirke, šila, brusi, žaga, industrijski fen. Roka se mi namreč danes zdi bolj radikalna in subverzivna od uporabe sodobnih strojev in računalniških tehnologij.

Vsebina

Na začetku prejšnjega stoletja je Henri Focillon v svoji izjemni in za današnji čas zelo nenavadni (morda tudi čudaški, nevarni) knjigi, nekakšnem »slovarju oblik« z naslovom Vie des formes/Življenje oblik, popisal mnoge nenavadne značilnosti oblik. Tukaj me posebej zanima stalno gibanje in princip metamorfoze oblik/e. Oblika, forma je namreč zelo kompleksen pojav, da s pomočjo Focilliona govorimo o dinamični, gibljivi torej vedno nestatični, nezmrznjeni obliki. Vsaka oblika ima tudi svojo preteklost, spomin, preteklo obliko, ki se vpiše v vsaki novi, aktualni obliki. Torej oblika »v sebi« ni le npr. zaokrožena linija, barva ali snov, temveč je specifična dinamična organizacija, ki vključuje tako svojo notranjost kot svojo zunanjost in medsebojne reakcije – danes bi rekli relacije. Tu Focillion zavrne klasično opozicijo oblika / snov, saj snov ni le pasivna, je aktivna pri oblikovanju dela in oblikovano delo je neprestano menjavanje med snovjo in »njeno« obliko. V razmisleku, da ima oblika svoj »graf aktivnosti« obstajata dve nevarnosti: prva je ta da jo »ogulimo do golote, temeljev« in druga, da »obliko reduciramo na konturo ali diagram«. V svojem delu Focillion ves čas vztraja pri polnosti oblike in njeni kompleksnosti, kot »konstrukciji prostora in snovi«, ki se »manifestira kot ravnotežje (‚ekvilibrijum‘) mas«. To življenje oblike Focillion razbira so kot »živ organizem«, v katerem nastaja, se spreminja in tudi izginja podoba, slika, vsebina. Torej niso fiksirane, so nestatične in se spreminjajo (izginjajo/nastajajo), saj njihov čas oz. relacije niso jasno definirane, zamrznjene in ustavljene. Oblike permanentno nastajajo, se spreminjajo, slike so permanentno »nedokončane«, odprte, torej permanentno žive.

Tekst ob razstavi Življenje oblik, 2011

Nadaljuj branje

Pogledi na razstavo

Izbor del z razstave

Življenje oblik / Vie des formes

Življenje oblik / Vie des formes

Alen Ožbolt