Prah (Alenu Ožboltu)

Andre Dekker: Prah (Alenu Ožboltu)

Najprej prostor
ali najprej vprašanje
prvič
ali najprej sanje
ali prvi začetek.

Zažgeva okvirje, prav
gradiva jamo, prav
dajeva naslove in izčiščujeva videz, prav
vse delava simetrično, prav
Zasnujeva teorijo, prav?

Dajte nama zgradbo, da jo predstaviva v formulah
dajte nama množico okrog oltarja tišine
dajte prijateljem, da okrasijo svoje sobe z vzdihljaji,
dajte knjigi, da govori lepoto,
najino vero v vprašanja in odgovore brez milosti.

Kam naj dava valove
kam naj postaviva ognje
kam naj izpljuneva barvo
kje je tema najsvetlejša
kaj je mesto oči?

Ali veš, kaj veš, slikar
ali veš, kaj pokažeš, slikar
katere zamisli s katero nalogo
katere stvari za katere sobe
katero snov v kateri velikosti s katerim instinktom?

Oboroživa se za slavo
štejeva čas v pesku
ulijeva svoja glasova
med seboj nosiva dve ogledali
zbijeva hišo iz besed.

Pesek se skuša uleči
pesek ima rad človeške roke
pesek se prilagaja željam vsakogar
pesek si zasluži svetišče
pesek je znak.

Kaj ni znak
kaj označuje odsotnost
kaj manjka v previdnosti
kaj obstaja zaradi najine odsotnosti
kaj je dozorevajoči čas tišine?

Napihneš glineni kvadrat
koplješ luknje v plamene
blagosloviš puščajoče oboke
do črnega zažgeš kapelo
zrak pustiš prazen

Kaj je prepir v ednini
kako se reče prostoru nad pragom
kaj postane oblika nedokončanega
kaj hoče lepota od mojega spomina
kaj je pravo ime zame?

Vmešam snovi in tekočine
pomnožim vse zamišljene kretnje
sprejmem vsoto ničnosti
umaknem se, ko moja roka izpusti
hodim ritensko in pišem.

Vsaka pisava, vsak odtis govori zase
vsaka barva, vsaka površina živi od kohezije
vsako bitje, vsaka bolečina pomeni civilizacijo
vsak spomin, vsak pogled je simetričen
vsaka izjava je fragment.

Površina je brez velikosti in reda
površina ne zahteva tvojega pomena
površina ponuja igro
površina je negovanje časa
polje pod mojimi prsti.

Stvari me vedno sprejemajo takega, kot sem
vedno so prepreke, ki jih je treba proslavljati
vedno so darila, ki jih je treba pokloniti
vedno je neizmerljivi čas, ki mineva na površini
vedno je trajanje prahu.

Prah (Alenu Ožboltu)

Prah (Alenu Ožboltu)

Alen Ožbolt